Omemba: Zofka Kveder

»To za oba – in njune najbližje – pomeni vznemirljivo spoprijemanje s preteklostjo in s samim seboj.«

»Iskanje razmerja med temi nasprotji oblikuje kot politično igro.«

»Zamisel za predstavo je nastala v sodelovanju z Giacomom Pedinijem.«

»Človek, ki živi avtentično samo v stiku s svojo družino, ženo in otroki ter v stiku z naravnim okoljem.«

»Prek absurdne zgodbe je mogoče svet ugledati tudi iz popolnoma drugačne, absolutne številske perspektive.«

»Kdor bo prisluhnil, bo vedel, ali mu bo uspelo.«

»Leto Zofke Kveder bo priložnost, da skupaj osvetlimo življenje in delo avtorice, ki je premikala meje svojega časa, in da njen pogum in vizijo prenesemo v sodobni prostor.«

»Leto Zofke Kveder bo priložnost, da skupaj osvetlimo življenje in delo avtorice, ki je premikala meje svojega časa, in da njen pogum in vizijo prenesemo v sodobni prostor.«

»da ni uspela v ničemer«

»Občutljiva tkanina monodrame Tamare Doneva Misterij žene prepleta niti Zofkinega trpljenja v pretresljivo zgodbo, zaradi katere razumem, česar dekle nisem zmogla.«

»Morda je ljubiti učiti se/hoje po tem svetu. Učiti se zrenja.«

»Pismo je polno materinske ljubezni ob izgubi najdražjega otroka ter boleče obžalovanje zaradi številnih napak v razumevanju med materjo in hčerko.«

»To je mogoče sploh usoda vseh žena, ki se poroče z možmi, pa z njimi niso istih misli in nazorov.«

»Otroci so vedno bili.«

»Saj disciplina dobro vpliva na šibak otroški razum in 'umazano' dušo.«

»Otroštvo naj bi bilo vrednota 20. stoletja, vendar njegove vrednosti tedanji Ljubljančani niso uspeli spoznati.«

»Imamo prav zaradi truda izjemnih pisateljic ter njihovega poguma in drznosti danes številne pozitivne spremembe v umetnosti in v družbi.«

»Pomembno je, da je ženska samostojna, da ima lastna sredstva za preživljanje, da ima pravico uresničevati svoje želje v poklicnem in zasebnem življenju.«

»Šele me, sodobne žene, smo odkrile ono, čemur pravimo duša, odkrile smo v sebi lastno voljo, lastno presojo, samozavest osebnosti.«

»Utišam gibanje bokov, / moji koraki se mešajo s kletvicami / pristaniških delavcev in mornarjev. / Oplazi me vinjena sapa mimoidočega. / Varna sem, nisem ona, si šepetam.«

»Ne spomni se, kolikokrat / je ustvarjala nov dom, / med vsako selitvijo ugibala, / če bo ta mogoče zadnji, / ker bo tokrat vanj / naselila zmaje, da bodo požrli / pomanjkanje. In bo zmagovalka / vsaj nad lakoto. Neplačanimi računi. / Nesrečno ljubeznijo. Praznim listom. / Delom v razpadanju noči.«

»Ob doživetjih nekdanjih tržaških prostitutk in ob podobah nasilja nad ženskami v družini pa je v pesmi vpisano opozorilo na tudi današnjo aktualnost obeh problematik.«

»Zato lirske izjave te knjige niso vezane zgolj na enkratno preteklo življenjsko izkušnjo niti niso tipične le za čas prvih feministk, ki so, kot je zapisano v pesmi, hotele le 'predramiti sanje v vsaki ženski'. V vsakem moškem', temveč pesnica s sodobno pesniško formo in jezikom pogosto izraža lastno stališče, stališče današnje sodobne ženske in ustvarjalke.«

»Šele me, sodobne žene, smo odkrile ono, čemur pravimo duša, odkrile smo v sebi lastno voljo, lastno presojo, samozavest osebnosti.«

»Zofka Kveder ni obračala pogleda stran, tudi ko je resnica močno bolela.«

»Bila je res neverjetna. Med drugim je s pisateljevanjem in urednikovanjem v štirih letih odplačala hipoteko za hišo v starem delu Zagreba, medtem ko je bil njen mož na fronti.«

»Da se ženske lahko izobražujemo, da smo finančno neodvisne, da krojimo lastna življenja, da govorimo na glas in soodločamo. Vse to je nekje pri Zofki Kveder. In zato sem ji hvaležna.«

»Feminizem se je začel v Aleksandriji, močan je bil v renesansi s Katarino Siensko, ki je podprla Michelangela. To so bile strašne ženske, in bile so zelo redke.«